- marec je Organizacija združenih narodov razglasila za svetovni dan Downovega sindroma, ki je med nami bolj poznan kot dan, ko obujemo dve različni nogavici. Različni in barvni nogavici namreč simbolizirata, da smo vsi ljudje na Zemlji različni in originalni. Če zaplavamo malenkost v biologijo … Osebe z Downovim sindromom imajo na svojem 21. kromosomskem paru namesto dveh kromosomov tri, zaradi česar so od nas drugačni. Za svetovni dan Downovega sindroma je tako izbran datum 21 .3.
Ste mogoče že brali knjigo Kit na plaži? Če ste jo že, veste, zakaj jo omenjam. V knjigi »nastopa« Igor, deček z Downovim sindromom. Prikazan je kot iskren, pristen, dobrosrčen, ljubeč in sočuten otrok, kar so pozitivne lastnosti vsake osebe z omenjenim sindromom. Ti ljudje ne znajo biti zaigrani, po domače povedano »hinavski«, kar v sodobnem svetu postaja stalnica. Nimajo le enega kromosoma več, imajo več občutka za ljudi kot vsi mi skupaj, se ne znajo pretvarjati.
Ljudje z Downovim sindromom niso edini, ki potrebujejo drugačen način šolanja in so zato deležni drugačnega pouka, načina poučevanja. Tudi na naši šoli imamo otroke z Downovim sindromom in tudi drugimi boleznimi. Zanimalo me je, kako in predvsem, kaj se otroci na naši šoli učijo, zato sem obiskala njihove učilnice in se pogovarjala z njihovimi učiteljicami in tudi otroki ter jih opazovala pri njihovih aktivnostih. Učiteljica mi je pojasnila, da ti učenci potrebujejo drugačno obravnavo, npr. ob pogovarjanju jim je potrebno kaj ponoviti večkrat, veliko sprašujejo, potrebujejo drugačno pozornost kot ostali itd. Zelo me je presenetilo, kaj vse znajo, njihova samostojnost in zanimanje ob mojem prihodu.
Z dečkom Dominikom sva se srečala že dober mesec nazaj, ko sem otroke v programu NIS intervjuvala o njihovi načrtih za počitnice. Takrat me je vprašal o mojem imenu in se ga spomnil tudi danes. Na začetku me je to zelo presenetilo, saj se po pravici povedano sploh nisem spomnila, da sem se mu predstavila. Njegova učiteljica mi je takrat povedala, da ima Dominik zelo dober spomin in dober občutek za števila. Njegov sošolec Aleks pa je zelo nadarjen za risanje na les s pomočjo posebnega orodja, ki les ožge in na njem pusti sled. Če opišem sam postopek takšnega ustvarjanja … najprej se na kos obdelanega lesa s svinčnikom nariše motiv, ki ga želimo imeti, to ponavadi naredi že učiteljica. Nato pa s posebnim vročim orodjem rišeš po lesu, ker je konica orodja vroča, se les ožge in pušča sled. Poskusila sem tudi sama in ugotovila, da postopek ni ravno najlažji. Aleks mi je tudi pokazal, kako dobro igra šah na novem tabličnem računalniku, ki so ga prejeli šele pred nekaj dnevi. Poleg prej omenjenih izdelkov iz lesa izdelujejo tudi okrasne vrvice oz. trakce, ki se prišijejo na kavbojski material. Izdelujejo jih s pomočjo posebne naprave, volno navijajo. Učiteljica mi je tudi povedala, da so ti otroci »odgovorni« za lepo urejene visoke grede okoli šole. Zanje izdelujejo tudi lesene tablice, na katerih piše ime rastline, ki so jo posadili. Tudi tablice so izdelane z zgoraj omenjeno in opisano tehniko žganja lesa. Učenci tudi zelo radi poslušajo glasbo in večkrat kaj zapojejo na pravem aparatu za karaoke. Po besedah učiteljice je najbolj nadarjena učenka Kristina, ki je bila ravno na dan mojega obiska žal odsotna.
Otroci, ki sem jih spoznala, so lahko za zgled vsakemu, ki pravi, da česa ne zmore, da se kaj ne da. Učenci so res postavljeni pred zahtevne izzive, ampak se z njimi spopadajo in vztrajajo, ne poznajo besede ne zmorem in lahko so nam vsem v vzor.
Zelo sem vesela, da so me učenci in učiteljica tako lepo sprejeli, ko sem kar nenapovedano prišla na obisk. Z veseljem so mi pokazali, kaj počnejo in ponosno predstavili izdelke, ki jih izdelujejo pri pouku.
