Jurij je bil najbolj bel muc na vasi, z najdaljšo dlako. Njegov prikupen smrček je spominjal na majhen črn premog, ki so ga tudi kopali v tej vasi. Njegove šapice so bile negovane od najboljše kozmetičarke, od njegove mame. Ona je bila prava gospa, vedno urejena muca. Bila je mirne narave, po poklicu šivilja, tako, da je bila vedno modno oblečena. Prav tako so bili lepo oblečeni tudi vsi drugi člani družine, Jurij, njegov mlajši brat Maks in seveda glava družine, oče. Ta je bil poglavje zase. Jurij je na splošno odraščal brez kakršnihkoli pretresov, v ljubeči družini. Odrastel je veselega, prijetnega, radovednega muca. Ko je bil dovolj star, se je izučil za poklic trgovca. To so bile njegove sanje. Prodajati ljudem stvari, ki jih potrebujejo. In res, prišel je dan, ko je prvič odprl trgovino.

Ko se je prebudil v jasno jutro brez oblačka, je začutil veselje. Danes bo tisti dan, ko bo odprl velika rjava vrata, ki se težko odpro. In ključ, ki bo odprl vrata. Ta se je svetil kot pravo zlato. Že teden prej je Jurij svojo trgovino najprej temeljito očistil, pobrisal prah, zloščil police. Ampak to ni bilo vse. Jurij je moral skrbno premisliti, s čim vse bo založil svoje bele police. Kaj vse po prodajal svojim vaščanom, jih razveseljeval. In zdaj je prišel ta dan. V trgovino je vstopila drobna siva mačka Tereza. Živela je v majhni, vendar urejeni hiški na koncu vasi. Njena hči je bila Jurijeva sošolka v osnovni šoli. Obe je poznal in vesel je bil prvega obiska. Tereza se je ogledovala po trgovini, vzela v roke rdečo nakupovalno košaro in izbirala izdelke. Ko je prišla na blagajno in bi morala blago plačati, je začela nekaj momljati. Jurij je kmalu razumel, da nima denarja, da bi plačala stvari. To je bil problem. Poslušal je kako je govorila in govorila. Resnično ni vedel kaj naj. Je pa ujel nekaj besede, ko je rekla, da ima doma vrt, ki ga obdeluje in prideluje zdravo zelenjavo. Bil je usmiljene narave in rekel, naj odnese stvari domov. In ko bo čas, mu lahko prinese nekaj doma pridelane zdrave zelenjave. Mucka Tereza je bila presrečna. Vsa vesela je odšla in kmalu je cela vas vedela, kako dober je Jurij.

Ne boste verjeli, da od tistega dne dalje Jurij ni prodal niti enega izdelka. On je bil resnično trgovec, ki ni več hotel prodajati svojih izdelkov. Ampak zato ni bil nikoli na izgubi, vse je dobil povrnjeno. Bil je pravi muc srečko. Ljubka soseda Mina je k njem prihajala po izdelke, v zameno pa je pospravlja in čistila trgovino, pa tudi njegov dom. Pastirica Mojca mu je v zameno za njegove izdelke dostavljala domače mleko in doma narejeno skuto. Pa seveda kmet Janez in njegovi mesni izdelki. In še bi lahko naštevali.